Estonska prestolnica Talin je od 9. do 13. 12. gostila MEP – Model European Parliament, kjer sta Slovenijo zastopala dijaka Gimnazije Celje – Center (GCC) Andrea Damjanović in Gašper Hlupič. Na petdnevnem zasedanju sta z delegati iz 8 držav pripravljala resolucijo za Evropski parlament, in sicer kot člana odborov za ustavne zadeve, kjer so se mladi ukvarjali s širitvijo EU na zahodni Balkan oz. iskali načine, kako pomagati Srbiji, Bosni in Hercegovini, Albaniji, Črni gori in Kosovu pri izpolnjevanju vstopnih pogojev.
Med 7. in 14. 12. pa se je v Talinu na srednji šoli Tallinn English College mudila tudi profesorska delegacija z GCC. Tam so senčili kolege na delovnem mestu, spoznavali estonski šolski sistem, nacionalni kurikul, njihov način poučevanja s poudarkom na projektnem delu in rabi IKT ter metode igrifikacije, njihov način poučevanja in položaj učitelja v družbi ter delo z dijaki s posebnimi potrebami ter nadarjenimi.

V tem času je GCC dosegla tudi novica, da je šoli Evropska komisija oz. nacionalna agencija CMEPIUS podelila tudi akreditacijo za program Erasmus + za področje srednjega strokovnega izobraževanja v letih 2021-2027. Lansko leto je GCC že prejela akreditacijo za splošno izobraževanje. Gre za nov mehanizem EU, ki bo v okviru prihodnjega programskega obdobja omogočal lažjo pridobitev sredstev za projekte mobilnosti na področju šolstva. Za GCC od letos dalje to ob ostalih mobilnostih dijakov in učiteljev pomeni še prakso za dijake programa predšolska vzgoja v vrtcih v tujini. Tudi tokrat gredo zasluge za uspešno kandidaturo šolskemu E+ timu in več kot 20 uspešnim preteklim evropskim projektom.

GCC se ob programu Erasmus +, ki je namenjen zlasti mobilnostim in strateškim partnerstvom v šolskem prostoru, uspešno vključuje tudi v programe Evropskih socialnih skladov, Horizon in Creative Europe, ponašajo pa se tudi s statusom Šole ambasadorke Evropskega parlamenta in uspešno sodelujejo v programu MEP (model Evropskega parlamenta). GCC je leta 2019 prejela tudi Jabolko kakovosti, nacionalno priznanje za najboljše prakse mobilnosti in mednarodnega sodelovanja, leta 2021 pa visoko evropsko nagrado za inovativno poučevanje. Skupaj z ostalimi mednarodnimi projekti, ki niso del programa Erasmus +, se lahko na GCC pohvalijo s široko internacionalno partnersko mrežo, ki obsega že več kot 40 partnerskih institucij po celem svetu, zadnja »širitev« GCC v mednarodni prostor, pa je tudi Konfucijeva učilnica, ki je na šoli, kjer se lahko dijaki učijo kitajščine kot 3. tujega jezika, začela delovati v lanskem šolskem letu.

The post CENTRAŠI V TALINU IN NOVA ERASMUS + AKREDITACIJA ZA GCC first appeared on Sledko.

Jon se je za serijo slikanic Luka bere odločil, ker so otroci pomemben del njegovega življenja. Ker je ob delu z njimi opazil, da imajo pogosto težave z razumevanjem nekaterih vsakdanjih tematik, je svoje strokovno znanje združil s podjetniškim in pričel z ustvarjanjem slikanic, za katere meni, da so najlažji način predajanja znanja. Osredotočil se je predvsem na predšolske otroke in prvo triado osnovnošolskih otrok, hkrati pa so koristne tudi za starše in vzgojitelje, saj lahko tako na lažji način vodijo pogovore o pomembnih temah.

Pred letom dni je izšel njegov prvenec Tudi Luka nosi masko, ki se dotika problematične in nadvse aktualne tematike, ob kateri so mnenja vse prej kot složna: “Odzivi so bili mešani, kot pričakovano. Žal nas ta tema zelo razdvaja, prav zato sem doživel na eni strani prijetne, spodbudne odzive, na drugi pa nekoliko manj.”

O svojem prvem delu je zapisal: “Izdaja avtorskega prvenca je bila zame precej trd oreh, saj se takrat še nisem zavedal koliko truda, energije in nenazadnje časa je potrebno vložiti v to. Zelo sem vesel in hvaležen, da mi je to takrat ob veliki podpori uspelo. Naporen začetek mi daje spodbudo, da se tudi sedaj trudim in delam kakovostno. Na poti od prve slikanice, do druge in naprej ne bi spremenil popolnoma ničesar. Majhne zmage, ki jih doživljam me navdihujejo, opogumljajo in mi dajo moči za delo, tisti drobni porazi pa me krepijo in utrjujejo, da sem pripravljen na mnoge različne situacije.”

Pomembna nota Jonovega projekta so mladi, predvsem še neuveljavljeni, kar je obrodilo sodelovanje s še eno dijakinjo naše šole: “V projekt se trudim vključevati vse nadobudne mladostnike in jim s tem ponuditi možnost za uspeh. Z Ano sva se spoznala na šolskem podjetniškem krožku. Hitro sem opazil potencial v njej. Vesel sem, da je sprejela moje povabilo in sedaj uspešno sodelujeva.”

Ana je bila nad projektom navdušena, predvsem pa jo je veselilo dejstvo, da na šoli obstaja dijak, ki mu je mar za otroke in se trudi, da najmlajšim generacijam preko slikanic pojasni situacijo v svetu: “Zelo sem se razveselila, ko me je Jon povabil k sodelovanju in bila hkrati počaščena, da je ravno v meni videl potencial za pisanje otroških slikanic. S svojo zgodbo Luka govori resnico bi rada otroke naučila, kako pomembno je priznanje resnice in kakšna je teža laži v njihovem otroštvu. Prav je, da se opravičimo in popravimo svoje napake.”

Najprej sta se morala odločiti vsak za svojo temo, pri čemer je Jona vodila ljubezen do živali, ki ga spremlja že od majhnih nog: “Nekaj več kot 7 let sem se ukvarjal z rejo perutnine. Med tem pa mi je družbo vedno delala psička in kasneje še nekaj mačk. Prav zato sem večkrat izkusil bolečino ob izgubi katere od živali. Dolgo sem razmišljal na kakšen način bi čustva ob izgubi lahko približal ostalim, predvsem najmlajšim in jim ob tem pomagal,” Ana pa je kot prostovoljna animatorka in starejša sestra hitro opazila, da imajo mlajši otroci težavo s priznanjem napak, zato se je odločila za tematiko resnice in laži.

Jona smo povprašali, kako se izdelava slikanice sploh prične: “Kot se vsaka dobra zgodba začne, z razmislekom. Ko se odločim za temo in namen, ki ga z zgodbo želim doseči se lotim pisanja. Najprej postavim okvir zgodbe, dodam zaplete in pomembnejše dogodke, ki sem si jih zamislil. Nato pa v prihodnjih dneh, tednih in mesecih zgodbo pogosto preberem in jo popravljam. Večkrat se sam odpravim v naravo, kjer razmišljam, kako bi zgodbo lahko še izboljšal. Pred koncem pisanja pridobim tudi pozitivno mnenje večih strokovnjakov. Nato pa sledijo ilustracije, lektura ter mnoge malenkosti, ki jih bralec sploh ne opazi. Šele nato gre slikanica v tisk.” Ana je o pisanju za najmaljše dodala še: “Vedno, ko ustvarjamo zgodbe za otroke, se je potrebno postaviti v njihovo vlogo, poskusiti pogledati stvari iz njihovega zornega kota. Le tako smo lahko uspešni.”

“Z otrokom najprej preberemo zgodbo, otrok naj jo nato obnovi ob ilustracijah, nato pa sledi pogovor o prebranem. Tega lahko izpeljemo ob kakšnih dejavnostih po branju, kot je recimo barvanje tematskih pobarvank. Pomembno je, da otroku odgovorimo na vprašanja, ki se mu porajajo,” je povedal Jon.

Želi si, da bi s projektom Luka bere uresničil svojo vizijo – otrokom pomagati pri razumevanju sveta, prav tako pa se mu zdi pomembno, da staršem in vzgojiteljem pomagamo pri vzgoji otrok. “Trudil se bom, da bo Luka še naprej odkrival pomembne tematike skozi slikanice, morda pa tudi še na kakšen drug način,” je dodal.

Slikanice nedvomno priporočamo v branje: “Napisane so z velikimi tiskanimi črkami, zato so super darilo za mlade bralce. Branje otrokom odpira nova obzorja in daje širino, še posebej ob tako prisrčnih ilustracijah Maše Črešnik, “ je zapisala Ana.

Spletno stran si lahko ogledate tukaj.

Ani in Jonu se zahvaljujemo za pogovor, predvsem pa smo ponosni, da se na naši šoli rojevajo ideje, ki nedvomno pripomorejo k lepšemu jutri vsake izmed generacij.

The post Ana in Jon predstavita novi slikanici first appeared on Sledko.

Kot vsa poprejšnja leta bomo tudi letos izbrali naj kratko zgodbo GCC po mnenju strokovne komisije, ki jo sestavljata profesorici Ljuba Koprivc Bertoncelj in Tanja Tratenšek.

Ker pa pri izboru najboljše šteje tudi glas dijakov, vabljeni, da tudi vi izberete tisto, ki si po vašem mnenju zasluži naziv naj kratka zgodba GCC 2021. Zgodbe lahko preberete v datoteki, ki je objavljenja na koncu članka.

GLASUJETE lahko do 1. decembra samo za eno zgodbo in samo enkrat na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/1GzG9k3wWIPHDFpTzP99JzvNcpx9rOVatGnUwWnRy8yY/edit 

Rezultate natečaja bosta profesorici razglasili na šolski prireditvi Ta veseli dan kulture  3. decembra.

Želimo vam obilo užitkov ob branju zgodb vaših sovrstnikov. Vsem pisateljem pa čestitamo, ker ste se opogumili in poslali vaše delo, ter vam želimo obilo naklonjenosti kritičnih dijakov in strogega očesa strokovne komisije.

The post NAJ KRATKA ZGODBA 2021 first appeared on Sledko.

Kaj ti kljub naporom in vloženem trudu predstavlja motivacijo ter kdo te inspirira in zakaj?

“Nisem prepričana, kaj točno je moja največja motivacija, ampak skok s palico in tudi šport na splošno je zame tako velik del življenja, da si sploh ne morem predstavljati, da bi kdaj lahko nehala. Najbolj se v tem pogledu zgledujem po Tini Šutej, s katero trenirava pri trenerju Milanu Kranjcu v Atletskem društvu Kladivar in je ravno pred kratkim osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. “

Ker trenutno živimo v precej delikatnih okoliščinah, so tudi treningi ter tekmovanja potekala drugače kot običajno. Ela, na kakšen način so potekala razna tekmovanja v tej sezoni?

“Ta sezona je bila nekoliko drugačna od lanske, saj smo se morali na vseh tekmovanjih držati zaščitnih ukrepov, tekem pa je bilo zame celo več. Osvojila sem tudi srebrno in bronasto medaljo na mladinskem državnem prvenstvu in dvakrat izboljšala osebni rekord. “

Treningi predstavljajo zelo pomembno vlogo vsakega športnika. Povej nam, kolikokrat tedensko imaš treninge, opiši njihov potek na splošno ter v času tekmovanj?

„Treninge imam običajno 6x tedensko, ponavadi po dve uri, vendar jih imam med tekmovalno sezono manj, ker imam pred in po tekmovanju en dan pavze. Večinoma treningi potekajo približno po istem načelu; Za ogrevanje pretečemo tri ali štiri kroge po stezi, se raztegnemo in naredimo šolo teka, nato pa sledijo različne vaje glede na to, kakšen trening si zamisli trener. “

Elo smo povprašali tudi o doseženih uspehih, ki jih je kar precej, bolj podrobno se je razgovorila o zlatih medaljah, ki ju je prejela lani na pionirskem državnem in pokalnem prvenstvu, kjer je skočila 280 cm in 300 cm. „Mi pa dejansko še več od medalje pomeni izboljšan osebni rekord, ki ga imam trenutno pri 320 cm, saj to pomeni, da postajam vedno boljša in boljša!” je dejala mlada atletinja, ki poleg skoka s palico deli zanimanje tudi do branja knjig ter risanja, a ji zaradi pogostih treningov in šolskih obveznosti ne preostane veliko prostega časa.

Ko smo jo povprašali o zadanih ciljih in prihodnosti, nam je odvrnila: „ Moj cilj na vsakem treningu in tekmovanju je izboljšati svoj osebni rekord, si pa želim naslednje leto priti na mlajše mladinsko evropsko prvenstvo. Do norme mi sicer manjka še 40 centimetrov, toda mislim, da mi bo to višino uspelo preskočiti do naslednjega poletja.”

Eli se zahvaljujemo za sodelovanje ter ji želimo še obilo uspehov na njeni poti, hkrati pa ji čestitamo za odlične rezultate na atletskem prvenstvu Slovenije, ki je 13. 3. potekalo v Novem mestu, kjer je s preskočenimi 3.10 metri osvojila srebrno medaljo!

The post INTERVJU Z ELO VELEPEC first appeared on Sledko.

Javni sklad RS za ljubiteljske kulture dejavnosti (JSKD) je v okviru državnega srečanja Roševi dnevi 2021 pripravil natečaj za najboljše šolske literarne publikacije. Strokovna komisija v sestavi dr. David Bedrač, prof. Miha Mohor in Barbara Rigler je med 14 srednješolskimi in 12 osnovnošolskimi literarnimi glasili posebno nagrado podelila kar dvema z Gimnazije Celje – Center (GCC) – Podstrešju, literarnemu glasilu dijakov GCC, ki izide konec vsakega šolskega leta (urednik lanske izdaje je bil Aljaž Primožič, lavreat Župančičeve frulice in male Veronike), in antologiji mlade celjske poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo, ki so jo na šoli izdali lansko leto kot prerez petletne ustvarjalnosti izjemnih mladih poetov celjskega pesniškega krožka, ki ga na GCC vodi mentor Kristian Koželj. Ilustracije za obe publikaciji je prispevala Maša Črešnik, dijakinja likovne gimnazije na GCC, oblikovala pa prof. Ana Pečnik. Med srednjimi šolami je komisija nagradila tudi Gimnazijo Kranj, II. gimnazijo Maribor, Gimnazijo Ormož in Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana in KUD Pozitiv. Letošnja razstava vseh prispelih šolskih literarnih glasil in publikacij bo nekaj posebnega, saj bo izvedena le v virtualnem prostoru in bo objavljena na spletni strani JSKD ter FB revija Mentor.

Takole so zapisali v obrazložitvi: »Med srednješolskimi glasili je komisija posebno mesto pripisala kar dvema izdajama, ki prihajata iz t.i. »celjskega bazena«. Mentorstvo Kristiana Koželja se kaže kot prava usmeritev, saj je ves čas prisoten kot usmerjevalec in svetovalec, pri tem pa dopušča, da mladi ustvarjalci sami razmišljajo in iščejo literarne rešitve. Komisija nagrado podeljuje obema literarnima izdajama (glasilu Podstrešje ter antologiji In zemlja je vibrirala kakor živo telo), ki vsaka na svoj način izžarevata dober spoj mentorskega ozadja in ustvarjalne sile mladih piscev. Obe izdaji se lahko pohvalita s kvalitetnimi literarnimi izdelki, navdušujeta pa tudi notranja zasnova in preglednost. Pri tem je potrebno poudariti še, da antologija gotovo prinaša nekatera izjemna mlada literarna imena, ki že presegajo primarne ustvarjalne vzgibe in od katerih lahko še veliko pričakujemo, ki se sproti in spretno kalijo v glasilu, antologija pa prinaša nekakšen prerez dela za daljše obdobje.«

GCC se tudi sicer lahko pohvali z izjemnim kulturnim utripom, ki ni zamrl niti v epidemičnem času dela na daljavo. Ob številnih prireditvah, ki so se preselile na svetovni splet, potekajo tudi številne obšolske dejavnosti s področja kulture, novembra so izvedli tudi vsakoletni natečaj za Naj kratko zgodbo, počasi pa se zaključuje tudi redakcija letošnjega Podstrešja, ki bo v celoti posvečeno 30-letnici samostojne Slovenije in bo del posebne časovne kapsule, ki jo bodo na GCC v čast rojstnemu dnevu naše države ob koncu junija vgradili v stoletne zidove šole.

The post GCC PREJEMNICA NAGRADE ROŠEVIH DNEVOV 2021 first appeared on Sledko.

Že trinajsto leto zapored bodo na Gimnaziji Celje – Center (GCC) pripravili prireditev v čast svetovnega praznika poezije in prvega pomladnega dne, ki bo tokrat v četrtek, 18. 3., ob 19. uri na šolskih kanalih Facebook in Youtube. Dogodek, ki ga na GCC bienalno posvečajo ruski kulturi in ruskemu jeziku, so mladi ustvarjalci naslovili Brezmejno in brezčasno/«Безгранично и вневременно». Tudi letos bo potekala ob podpori Veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji, Društva Slovenija Rusija in Sklada Toneta Pavčka, pripravili pa so jo sedanji in nekdanji dijaki GCC z mentorji in gosti iz osnovnih, srednjih in glasbenih šol.

Na pobudo GCC in soorganizatorja večera alumni Društva GCC, ki negujeta medkulturni dialog tudi z aktivnim sodelovanjem v mednarodni organizaciji Unesco ASPnet, bodo letošnji večer ruske besede, glasbe, plesa in likovne umetnosti nastopajoči posvetili velikanoma slovenske in ruske poezije, literarnima sodobnikoma Francetu Prešernu in Aleksandru Sergejeviču Puškinu, ki še po dobrih 220. letih od svojega rojstva nagovarjata ljudi z brezčasnim sporočilom, da človek potrebuje za obstoj in razvoj osebno svobodo, kulturo in izobrazbo enako nujno kot zrak, ki ga diha.
Ruščina je sicer eden izmed devetih tujih jezikov, ki jih poučujejo na GCC, dijaki pa jo lahko izberejo kot 2. ali 3. tuji jezik.

The post BREZMEJNO IN BREZČASNO/«БЕЗГРАНИЧНО И ВНЕВРЕМЕННО» first appeared on Sledko.

Mednarodna mreža Unesco ASPnet Združenih narodov povezuje šole po vsem svetu, ki v svoje vizije in delo aktivno vključujejo nenehno skrb za trajnostni razvoj in tvoren medkulturni dialog. Gimnazija Celje – Center (GCC) v mreži predstavlja eno najaktivnejših šol z mednarodnim statusom, eden osrednjih dogodkov pa je vsakoletna prireditev Veselje do znanosti, ki leto za letom privabi več osnovnošolcev in dijakov iz vse Slovenije. Tradicionalno prireditev izvajajo novembra ob svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj, a so jo v tem šolskem letu zaradi epidemiološke situacije prestavili na pomlad. Ker razmere še vedno ne dopuščajo druženja »v živo«, so se odločili za spletno izvedbo, in sicer v ponedeljek, 15. 3., ob 12. uri na Zoomu. Takrat se bo začel zanimiv plenarni dogodek v obliki kviza, nadaljevanje pa bo zelo praktično in kot vsako leto obarvano z zanimivimi eksperimenti. Prijavljenih je 26 ekip z več kot 160 učenci in dijaki iz 25 Unesco šol naše države.

Albert Einstein je nekoč rekel: “V teoriji ni razlike med teorijo in prakso, v praksi pa je!” In kdo drug bi to resnico interpretiral bolje kot stand up komika Uroš Kuzman in Aleš Novak. Prvi je doktor matematike, ki indukcijo razume vse dokler v praksi ne stopi za štedilnik, drugi pa inženir kemije, ki čašo in pipeto prime le še v teoriji. V spletnem kvizu, ki sta ga pripravila za letošnji Dan znanosti na GCC, bo vsak od njiju navijal za svoj del znanosti, predvsem pa bosta na zabaven način preverila naravoslovno znanje udeležencev. Za izkustveno nadaljevanje pa bo poskrbel aktiv učiteljev naravoslovja na GCC, ki je za vse prijavljene pripravil posnetke trinajstih enostavnih eksperimentov in jih objavil na spletni strani https://veseljedoznanosti.gcc.si/. Te bodo lahko mladi izvedli doma in izdelke delili na svetovnem spletu ter tako prispevali svoj kamenček v mozaik popularizacije znanosti in prepoznavanja njenega pomena, pa tudi etičnih vidikov, za ustvarjanje lepše prihodnosti.

»Izhodišče prireditve je novembrski Svetovni dan znanosti za mir in razvoj in zavedanje, da se ne učimo le zato, da bi vedeli, temveč da bi svoje znanje znali koristno uporabiti. V projektu dajemo poudarek medpredmetnemu povezovanju, uporabnosti znanja, razvijanju temeljnih kompetenc in uporabi principov avtentičnega učenja« je povedala mentorica Unesca na GCC prof. Marjana Turnšek. Ravnatelj GCC prof. Gregor Deleja na to temo dodaja »da je ravno medgeneracijsko sodelovanje tisto, ki prispeva k učinkoviti in kakovostni promociji znanosti. Na tak način ta postaja bolj razumljiva, v učenje vrača potrebno stopnjo radovednosti in pri mladih veča željo po ustvarjalnosti in podjetnosti. Tudi z letošnjo prireditvijo želimo mladim nazorno pokazati neskončna obzorja ustvarjalnosti in pomena (samo)motivacije in odločenosti za uresničevanje idej, tudi (oz. zlasti) takrat ko te izgledajo na prvi pogled neuresničljive.«

V pretekih trinajstih letih Veselja do znanosti so na GCC gostili že več kot 2500 mladih in številne ugledne slovenske znanstvenike. Je pa ta prireditev le del vizije, da na šoli vzpostavijo različna odprta učna okolja in učiteljem ter dijakom predstavljati možnosti, ki presegajo klasične oblike pouka. Z ESS projekti Podjetnost v gimnazijah in 1/1 pedagogika ter Erasmus+ projekti GCC – točka za nadarjene, Will to MotivatE(U), YESSS, MEYE, DEPEND, Students on the move, Make sense ter delovanjem GCC izobraževalnega središča na čelu z ESS projektom Munera 3, tako dijakom kot učiteljem zagotavljajo številne možnosti kariernega razvoja. Šola je v zadnjih letih postala tudi pomembno stičišče različnih dobrih praks in center usposabljanj za zaposlene v vzgoji in izobraževanju iz regije in države. Največje priznanje za tovrstno delo pa je nedvomno priznanje Evropska točka za nadarjene dijake, ki ga je GCC prejela v začetku leta 2018 in vključitev v evropsko mrežo ETSN (European Talent Support Network).

The post OD TEORIJE DO PRAKSE – DAN ZNANOSTI NA GCC 2021 first appeared on Sledko.

Cao Dai oz. “visoki stolp” (taoistični pomen – epitet vrhovnega boga) je moderno vietnamsko versko gibanje z močnim nacionalistično-političnim značajem. Opira se na etične zapovedi konfucianizma, okultne prakse iz taoizma, teorije o karmi in ponovnem rojstvu iz budizma ter hierarhično ureditev iz rimokatolištva. Njegov panteon svetnikov vključuje raznolike figure, kot so Buda, Jezus Kristus, Mohamed, Periklej, Julij Cezar in drugi.

Kako pa se je začelo?

Ngo Van Chieu, okrožni vodja francoske uprave na Cochinchini, je bil prvi, ki je leta 1921 častil in prejel sporočila Cao Dai-ja. Tako postal neke vrste prerok in prejel vizijo božanskega očesa, ki je sedaj simbol religije pa tudi osrednji del za čaščenje vseh oltarjev.

Privrženci trdijo, da se je bog na božični večer leta 1925 identificiral s prvo skupino vernikov religije – Phạm Công Tắc, Cao Quỳnh Cư in Cao Hoài Sang. To pa naj bi igralo bistveno vlogo pri naraščajoči religiji, saj je njihov pomen “palača, ki združuje nebo in zemljo”, “zagovornik Dharme”, “njegov sveti asistent” in “njegov laični asistent”.

oktobra 1926 sta Lê Văn Trung (nekdanji izvoljeni uradnik Kolonialnega sveta Cochinchine in član Conseil de Gouvernement de l’Indochine) in vodilna skupina 27 Kaodaistov – prvih učencev religije, podpisala “Izjavo o ustanovitvi religije Cao Dai” in jo predstavila francoskemu guvernerju Cochinchine. Vera je tako številne nekdaj podzemne sekte združila v novo nacionalno vero.

Uradno imenovan “Velika pot tretjega časa odrešenja” (Đại Đạo Tam Kỳ Phổ Độ), je v prvih nekaj desetletjih postal priljubljen, zbral je več kot milijon članov in do leta 1940 spremenil petino na četrtino prebivalstva Cochinchine. Ngô Văn Chiêu, ki nikoli ni nameraval, da bi Cao Dai postal množična organizacija, zato je zapustil gibanje in na koncu leta 1932 ustanovil neodvisno, ezoterično podružnico, znano kot Chiếu Minh, s sedežem v Vĩnh Longu, ki še vedno obstaja in priznava le omejeno število predanih vernikov.

Med prvo in drugo vojno v Indokini so bili člani Cao Đài-a (skupaj z več drugimi vietnamskimi sektami, kot je Hòa Hảo) dejavni v političnem in vojaškem boju tako proti francoskim kolonialnim silam kot proti južnovietnamskemu premierju Ngô Đình Diệmu. Njihova kritika komunističnih sil je bila dejavnik njihove represije po padcu Saigona leta 1975, ko je prihajajoča komunistična vlada prepovedala izvajanje kaodaizma. Leta 1997 je bilo kaodaizmu ponovno priznano pravno priznanje in neomejena praksa.

Opis s petih stališč:

1. Z moralnega vidika opozarja ljudi na njihove dolžnosti do sebe, svoje družine, družbe (širše družine) in nato do človeštva (univerzalna družina).
2. S filozofskega vidika pridiga odrekanje časti, bogastva in razkošja, z drugimi besedami, osvoboditev od hlapčevstva do materializma pri doseganju popolne duhovne tišine duše.
3. S stališča čaščenja predpisuje čaščenje boga, čaščenje božanskih bitij in čaščenje prednikov.
4. Z duhovnega vidika v skladu z karmičnimi zakoni potrjuje obstoj duhov in duše, njihovo preživetje zunaj fizičnega telesa in njihov razvoj z zaporednimi reinkarnacijami.
5. S stališča posvečenih komunicira z dostojnimi privrženci in razkriva nauke, ki jim omogočajo, da s postopkom duhovne evolucije dosežejo ekstaze sreče.

SIMBOLI:

Templji in verske zgradbe imajo bogato paleto simbolov. Vsak od njih pripoveduje drugačno zgodbo, ki razkriva prepričanja, vrednote, kozmične skrivnosti in prerokbe.

BOŽANSKO OKO vernikom služi, da bog nenehno priča vsemu in povsod. Na svetem sedežu je skupaj 50 Božanskih očes petih različnih oblik; vsako ima drugačen pomen, povezan z različnimi duhovnimi vidiki. Eden na svetu prikazuje Vrhovno bitje nad Severno zvezdo v ozvezdju Male medvedke. Tisti na fasadi svetega sedeža ima 35 svetlobnih žarkov, ki predstavljajo tri glavne religije in pet glavnih verskih naukov sveta. V lokalnih templjih ima Božansko oko 16 žarkov svetlobe, ki izhajajo iz njega. Devet jih seva navzgor, kar predstavlja devet ravni nebes, sedem pa jih seva navzdol, ki predstavljajo sedem čustev, ki jih morajo verniki nadzorovati.

VSAKDANJI OBRED:

Čaščenje vključuje skupinsko molitev vrhovnemu bitju v templju vsakih šest ur od 6. ure zjutraj do polnoči. Učenci morajo ves dan vaditi človečnost, obveznost, vljudnost, znanje in zanesljivost – vrline konfucijanizma. Prav tako se držijo petih zapovedi budizma – ne ubijajo, ne kradejo, ne kršijo spolnih odnosov, ne zastrupljajo in ne lažejo. Večina jih tudi uživa zgolj rastlinsko prehrano, vsi pa jo morajo jesti vsaj 6 dni v mesecu, da prečistijo svoje telo.

BARVE IN OBLAČILA:

Nune in verniki nosijo belo barvo, ki simbolizira čistost. Papež, kardinali in nadškofi nosijo živahne osnovne barve – rdeče, rumene in modre. Rdeča predstavlja taoizem, rumena budizem in modra krščanstvo. Pastelne različice teh barv se uporabljajo v celotni barvni shemi dekorja čaščitvene hiše Cao Dai. Namerno obstajajo 3 jedrne barve, saj je številka povezana z zgodovino, prav tako pa imajo templji 3 odseke.

Bližje kot so župljani oltarju, višje se uvrščajo med kongresne, a vsi nosijo bela oblačila. Morda boste opazili nekatere moške in ženske, ki nosijo naglavne rute, kar simbolizira, da žalijo zaradi smrti ljubljene osebe. Za žalujoče se priredi posebna slovesnost in celotna skupščina skupaj moli za svoje družine v času izgube.

The post Nenavadne religije sveta: CAO DAI oz. KAODAIZEM first appeared on Sledko.

Gregorjevo je praznik, ki predstavlja prihod pomladi, saj so ga po julijanskem koledarju praznovali na prvi pomladni dan. Kasneje pa se je gregorjevo z uvedbo gregorijanskega koledarja zamaknilo nazaj, zato ga danes praznujemo 12. marca. Praznovali naj bi ga na god sv. Gregorja, kar pa uradno ne drži več, saj je njegov god Cerkev prenesla na 3. september. Gregorjevo se imenuje tudi dan, ko se ‘ptički ženijo’, kar ga povezuje z zaljubljenci. Na Gorenjskem na predvečer praznika v vodo spuščajo ‘gregorčke’ (to so razsvetljene barčice in hišice).

Lansko leto smo po razredih nesli “gregorčke”, kratka sporočilca, s katerimi ljudem, ki so nam blizu in dragi polepšamo dan. Letos bomo gregorčke sprenesli v spletno obliko; vabimo vas, da najaksneje do 7. 3. na povezavi: https://forms.gle/4sosUfRAVxGyxmKc8 vpišite vaše podatke, podatke prejemnika in sporočilo, ki naj ne bo dolgo. V tednu pred gregorjevim, bomo sporočila natisnili, dali v kuverte in jih po klasični pošti poslali vsem prejemnikom.

Vsa sporočila morajo biti namenjene naslovnikom na šoli (dijakinji, dijaku, profesorici, profesorju, drugim zaposlenim …), ne pa naslovniku od drugod.

Vse dijake in profesorje vljudno vabimo k sodelovanju pri akciji ob tradicionalnem slovenskem prazniku, ki služi kot lep uvod v spomladanski čas.

The post GREGORJEVO NA GCC 2021 first appeared on Sledko.

Zaupajte nam, kaj je tisto nekaj posebnega, kar vas privlači v rokopisih, pisavah?

Težko vprašanje … težko najdem en racionalen odgovor. Mogoče ravno njihova raznolikost, edinstvenost in neponovljivost, tančica misterije, s katero se spopada grafologija, odraz človekovih osebnostnih lastnosti v njih …

Je v časih digitalnega napredka pisanje z roko izumirajoča disciplina oziroma ali menite, da bi morali rokopis bolj aktivno vrniti v našo rutino in zakaj?

Glavno poslanstvo mojega delovanja v Društvu Radi pišemo z roko, katerega članica je tudi naša šola, je ozaveščanje o pomenu pisanja z roko in izobraževanje ljudi, da pisanje z roko ne bi postalo izumirajoča vrlina. Pomembno se mi tudi zdi, da ne opustimo te dejavnosti, da sčasoma ne izgubimo možnosti izbire – pisati s tipkovnico ali z roko. Po drugi strani pa je z lepopisjem napisano besedilo vedno večja redkost in kot tako ima večjo vrednost.

Kaj pisava sploh pove o nas?

Odgovor na to vprašanje nam ponuja grafologija. Z natančno analizo več strani popisanih listov lahko grafolog ugotovi mnoge naše osebnostne lastnosti: ali smo zadržani, urejeni, lahkomiselni, racionalni, čustveni, ustvarjalni, potrebujemo več pozornosti …

Zagotovo pa iz pisave ne moremo ugotoviti starosti, narodnosti, barve kože, spola, poklica, ali je pisec levičar ali desničar, politične, spolne ali verske pripadnosti.

Ali kot učiteljica matematike glede na pisavo v testih lahko ugotovite kakšne težave imamo dijaki?

Ne, običajno ne, matematični testi vsebujejo čisto premalo besedila za analizo. Bi bila pa pozorna na dijaka, ki je nenadoma bistveno spremenil svojo pisavo.

Kako med sabo povezujete vaša močna področja – matematiko in fiziko, pisanje z roko, mnemotehnike in (kot smo slišali od vaših dijakov) tudi odlične slaščičarske podrobnosti?

Z lahkoto Kar počnem, delam z veseljem in sem temu predana. Na prvi pogled se ta področja izključujejo, vendar jim je skupna velika mera ustvarjalnosti, vztrajnosti in natančnosti.

Menite, da se dijaki dovolj zavedamo pomena pisanja z roko?

V šoli, v razredu zelo veliko pišemo z roko in ne čutimo potrebe po posebni obravnavi te spretnosti, nam je samoumevna. Sprememba se zgodi že med počitnicami: ali kdaj pomislite kakšno je razmerje med poslanimi tekstovnimi ali glasovnimi sporočili in z roko napisanim besedilom? Še listek za trgovino imamo na telefonu. Ko septembra pridemo nazaj v šolske klopi potrebujemo dan ali dva, da razgibamo okorele prste.

Kako pa smo “rokopismeni” na GCC? Glede na to, da vsako leto na šoli pripravite posebne akcije, najbrž dobro poznate pismene navade naših dijakov in učiteljev?

Naši dijaki so, z redkimi izjemami, reprezentativni predstavniki svoje generacije: za vsakdanjo komunikacijo uporabljajo sodobne pripomočke. Mnogi znajo povedati, da se lažje, bolje in hitreje učijo iz svojih zapiskov in imajo zato vzorno lepo urejene zvezke. Zelo veliko dijakov je pozabilo pisati pisane črke, sploh velike. Opažam, da so male tiskane črke zamenjale pisano pisavo, kar se je verjetno zgodilo iz želje po boljši čitljivosti. Veseli me, da se jih vsako leto več vključuje v kaligrafsko dejavnost, kjer izpopolnjujejo svoj rokopis, se učijo starih pisav in lepopisja.
Za svoje kolege lahko rečem, da vsi večinoma pišemo z roko. Imamo pa tudi zelo razpoznavne rokopise, kar je bila osnova lanskoletne nagradne igre v času Tedna.

Bomo tudi letos, v času dela na daljavo obeležili mednarodni dan pisanja z roko in kako?

Mednarodni dan pisanja z roko obeležujemo vsako leto 23. januarja. Zato Društvo Radi pišemo z roko organizira Teden pisanja z roko tretji teden v januarju. Letošnji Teden nosi še dodatni izziv zaradi dela na daljavo. Ker je na šoli nastala ideja oblikovanja časovne kapsule, bomo z rokopisi sodelovali pri tem projektu in vse sodelujoče tudi simbolično nagradili.

Kakšni so vaši prihodnji načrti na področjih pisanja, kaligrafije in mnemotehnik na GCC?

Kaligrafijo vodiva skupaj s prof. Metko Krajnc. Ker dobro sodelujeva in se dopolnjujeva, si želim, da bi tako nadaljevali tudi v prihodnje. Zanimanje za kaligrafijo je vsako leto večje, nama pa tudi še ni zmanjkalo zamisli za ustvarjanje.
Mnemotehnike se učimo in treniramo na Tehnikah pomnjenja. Te so izgubile del svojega čara z ukinitvijo državnega tekmovanja Memoriada. Za vse, ki morajo potešiti svojega tekmovalnega duha je tako vsako leto organizirano šolsko tekmovanje. Treningi pa niso izostali niti zdaj, pri delu na daljavo.
Občasno se najdejo dijaki, ki jih zanima grafologija. Verjamem, da bomo enkrat našli skupni termin in se posvetili tudi tej, za nekatere kontroverzni, vedi.

Praznični december je čas, ko ljudje pišejo voščila svojim bližnjim. Ali ste kakšno napisali tudi vi in kakšna mislite, da je njihova vrednost?

Letošnji december je bil zaradi dela na daljavo še posebno naporen in moji prijatelji so bili tokrat prikrajšani za ročno izdelane in napisane voščilnice. Sem si pa vzela čas in jih vse poklicala. Pomanjkanje bližine je tako omilil gigantski telefonski razgovor.
Sicer pa imajo ročno napisane voščilnice neprecenljivo vrednost. Z njimi sporočamo, da imamo do prejemnika poseben odnos, da smo zanj pripravljeni porabiti naš dragoceni čas, da ga še posebej cenimo in spoštujemo. Samo pomislite na občutke, ki nas obidejo, ko dobimo z roko napisano (in morda tudi doma narejeno) rojstnodnevno voščilnico v primerjavi z dobljenim sms-om …

Prof. Danijeli Marolt se iskreno zahvaljujemo za prijeten pogovor in sodelovanje pri intervjuju, v prihodnje pa ji želimo čim več užitkov na vseh področjih!

The post INTERVJU: PROF. DANIJELA MAROLT IN TEDEN PISANJA Z ROKO first appeared on Sledko.